forex trading logo

Knjige v pripravi

 

JB - KnjigaKlikni za več informacij

_________________________

 

Krabmerger leljak si knjiga

 

Klikni za več informacij

_________________________

 

Največje

 

skrivnosti

 

udbe

 

Klikni za več informacij

_________________________

 

UDBA

udba 001

- Ali je Kučan vedel, da je Silvo Gorenc 1972 ugrabil in likvidiral Stjepan Crnogorca?
- Zakaj je 1975 umrl Nikica Martinovič gospod Zemljarič?
- UDBA je 1966 leta postavila bombo v Pliberku.
- UDBA je 1967 odigrala atentat na Tita na Dunaju.

Knjigo dobite na vseh Petrolovih bencinskih servisih.

Knjiga je dobavljiva tudi v hrvaškem jeziku.
Cena  samo 17,90 €.  

Z nakupom knjig mi pomagate pri raziskovanju.

Hvala.

Naročila:
roman@leljak.si
telefon: 051603686

Začetek
Roman Leljak
18
Oct
2010
odgovor ministrstva za delo v zvezi z Hudo Jamo PDF Natisni E-pošta
Prispeval Roman Leljak   
Ponedeljek, 18 Oktober 2010 08:57

Prejel sem odgovor Ministrstva za delo v zvezi z Hudo Jamo. odgovor mi je bil poslan moje pismo, ki sem ga poslal predsedniku Vlade RS, v katerem sem ga opozoril, da kostnica ne more biti zgrajena znotraj Barbara rova. Predsednik Vlade je naročil, da mi na moje pisanje njemu odgovori  ppristojno ministrstvo.

Odgovor, ki sem ga dobil, kot lahko prebereta je cezuiran. Vsebina ni enaka obema naslovnikoma,

 

Sporočilo poslal(a): Darja Cankar/MDDSZ/GOV



MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE
Služba za vojna grobišča


Številka:131 – 9/2009 - 23
Datum:	21. 9. 2010


Gospod Roman Leljak

  Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.
 


Spoštovani gospod Roman Leljak

Razumem  vašo  skrb  za  dostojno  ureditev  grobišča  za žrtve, ki so bile
najdene  v  Barbara  rovu,  saj  ste  že  leta 1990 v svoji knjigi objavili
fotografije zida v stranskem rovu, ki je 350 metrov od vhoda zapiral dostop
do  tega  grobišča  in  bili  med  prvimi,  ki  so opozorili na to množično
grobišče. Od takrat so sledila številna opozorila in zahteve za odkritje in
ureditev  grobišča  v  tem  opuščenem  rudniku, vendar je bil ta zid in vse
druge  pregrade,  ki  so zapirale dostop do grobišča,  prebit šele 3. marca
2009, v mandatu sedanje vlade  RS.

V  času,  ko  je še tekla policijska in pravosodna preiskava grobišč v Hudi
jami,  je  pristojno  ministrstvo  iskalo  najboljšo  možnosti za dostojen,
spoštljiv  in  pieteten  pokop  posmrtnih  ostankov  vseh žrtev na ustrezno
preurejenem  prostoru  znotraj  Barbarinega  rova,  oziroma  za   prekop na
ustrezno pokopališče zunaj jamskih prostorov. Vsekakor pa mora biti izbrana
enotna  rešitev  za  posmrtne  ostanke  vseh  žrtev v Barbara rovu, tako za
tiste, ki so bili že

Državni  tožilec je 9. julija 2010 obvestil Ministrstvo za delo, družino in
socialne  zadeve,  ki je po zakonu pristojno za urejanje vojnih grobišč, da
je  ogled  kraja  kaznivega dejanja v Barbara rovu končan in predlagal, naj
ministrstvo zaradi pietete do umrlih poskrbi za varstvo vojnega grobišča in
ustrezen pokop posmrtnih ostankov žrtev.

Ministrstvo je skladno z Zakonom o vojnih grobiščih in drugimi predpisi že
začelo z deli za dostojen pokop žrtev, najdenih v Barbara rovu.



Z lepimi pozdravi


Marko Štrovs
Vodja Službe za vojna grobišča

 
11
Jun
2015
Program HUDA JAMA PDF Natisni E-pošta
Prispeval Roman Leljak   
Četrtek, 11 Junij 2015 06:30

»SPOMINSKA SLOVESNOST Z MAŠO,

70 LET GENOCIDA«

Pri Rovu Sv. Barbare v Hudi jami, Laško

sobota, 13. junij 2015, ob 11. uri

Organizator prireditve: Društvo za ureditev zamolčanih grobov

Osrednja govornica: Ga. EVA IRGL

PROGRAM PRIREDITVE:

 1.Slovenska himna, Zbor Laudate Župnije Leskovec pri Krškem

 2.Hrvaška himna, Benjamin Siter

 3.Avstrijska himna, Mateja Žarn

 4.Povezovalka – POZDRAV IN NAPOVED SV. MAŠE

 5.SV. MAŠA:

-       celjski škof dr. Stanislav Lipovšek (Slovenija),

-       škof gospićko - senjske škofije msgr. dr. Mile Bogović (Hrvaška),

-      predstavnik avstrijske škofovske konference prior Edmund Rudolf Wagenhofer (Avstrija),

-       zbor župnije Leskovec pri Krškem,

       6.Župan Občine Laško, g. FRANC ZDOLŠEK

       7.Predsednik helsinškega odbora za človekove pravice na Hrvaškem,

         g. IVAN ZVONIMIR ČIČAK

  8.Društvo pregnancev in žrtev iz Dunaja, g. NORBERT KAPELLER

  9.Predsednica Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti,

           ga. EVA IRGL – OSREDNJI GOVOR

  10.g. Aleš Hojs, VSO, zahvala soorganizatorja

  11.g. Roman Leljak, Društvo za ureditev zamolčanih grobov, zahvala

           organizatorja

  12.Povezovalka –POLAGANJE VENCEV, ZAKLJUČEK

  13.Zbor Župnije Leskovec pri Krškem – GLASBENA TOČKA

 

 
31
May
2015
Maša v Hudi Jami PDF Natisni E-pošta
Prispeval Roman Leljak   
Nedelja, 31 Maj 2015 16:35

Spoštovani,

Spominska maša bo 13. junija 2015 ob 11. uri

pred rovom Sv. Barbare v Hudi Jami.

 

Organizator je Društvo za ureditev zamolčanih grobov.

Mašo bo podaril celjski škof msgr. dr. Lipovšek s hrvaškim škofom msgr. Mile Bogovičem in Priorom Edmund Rudolf Wagenhofer iz Avstrije.

 

Maša bo v treh jezikih.

 

Organizator je: Društvo za ureditev zamolčanih grobov Kapelski vrh 100, 9252 Radenci SI56 1949 6501 1015 103 BIC: SZKB SI 2X.

 

 

Hvala vsem, ki ste nam z delom, donacijam ali kako drugače pomagali pri organizaciji prve maše v Hudi Jami.

Uredili smo dovolj parking prostorov za avtobuse in avtomobile v sami Hudi Jami. Potrebno bo prehoditi približno 700 metrov.

Najstarejšim smo namenili manjši avtobus, ki jih bo vozil do same prireditve.


Kontaktni telefon za podrobne informacije. 041 288170.

VABLJENI?

Zadnjič posodobil Nedelja, 31 Maj 2015 16:41
 
16
Oct
2010
Uvodnik iz knjige Huda jama; Mami, danes bova umrli, a ne! PDF Natisni E-pošta
Prispeval Roman Leljak   
Sobota, 16 Oktober 2010 03:36

Mami, danes bova umrli, a ne!

 

Še zadnjič sem pod prsti čutila obraz svoje mame. Njeno ihtenje je zastalo, morda zadnja solza ji je zdrsnila po obrazu. Mama, rada bi pomagala tvoji solzi, rada bila bi tvoja solza, zdrsnila iz obraza in se stopila v smrt. Bila tista solza, ki sem jo čutila pod prsti in je bila mehka, topla. Izžarevala je notranjost materinih misli, srčne notranjosti, bolečino, ki ni našla besede, ki bi smrt spremljale s tolažbo. O mati, uživati bi hotela v tvojem telesu. O bog, toliko trpljenja si mi namenil. Telo se mi je vse bolj krčilo. Otrpnila sem. Nisem želela, da bi moji grobi nohti zasekli materin obraz, povzročili še dodatno gorko kri. Kolena nisem več čutila in v grlu me je dušila bolečina duše, ki je močno razjedala vse bolj slabo telo, ki se bo, upam, kmalu zgrudilo pod njeno težo. Nocoj zatisnem oči in v mojih mislih ne bodo več hodili mrliči. Stisnila se bom k mami in pokopala svoje življenje. Izdahnila bom svojo mladost, podarila je duši, ki nekoč rodila se bo v jutro.

 

Oči so mi bile trde od solz, usta lepljiva od mnogih krvi, duša v obupu iskala je moč. Prste sem premaknila do njenih oči in začutila plašljivo nabreklost, začutila oči, ki so me prosile k molitvi. Želela sem jih dotakniti, nadoknaditi vse poglede, želela vrniti življenje nazaj. Čutila pa sem prošnjo po smrti. Takšno kot jaz.

 

Ponovno sem začutila potrebo po jokanju, zaželela si pomoči pri jokanju. Pomagajte mi jokati, dovolite mi, da zabodem svoje srce, da zabodem srce svoje mame, da se skupaj podava na pot temne odrešitve. Pustite naju, da zaspiva in umreva.

 

Nimam imena in vam ne morem povedati kdo sem. Moje besede bodo ostale zapisane v nevidni krvi temnih, suhih, kamnitih rovih. Zapisane ne bodo niti zadnje besede matere.

 

» Barbara moja, duša tvoja in duše mnogih, v krčih in mukah, iskale bodo pot eksplozije in zdrsnile na plato svetlobe, zdrsnile pred oči ljudi. Zdramile bodo resnico in kazale svojo moč.«

 

Pozabljena in pahnjena v stokanje, obup in smrt s pravico, da življenje oveni v rovih knapov, ki so jih gradili v znoju za ogrel soljudi, bi morala razumeti podle in brezvestne, vzvišene, hinavske vojake, ki so gradili novo idealno družbo in mojo smrt, smrt moje matere, namenili v poduk idealizma….Usoda sama je poštena. Licemerna pa je usoda, ki ti jo naloži proletarski klovn, ki zidakom in glino zatre svetlobo in razume, da bo tako življenje v novo pot podal.

 

Podarila nisem prvega poljuba. Trinajst rosnih pomladi je malo za čutiti ljubezen, premalo za izbranca, ki bi mi odprl okna drugačne ljubezni. Nisem našla skrivni kotiček v katerem bi zardevala in se nežno upirala prvemu moškemu dotiku. A smem sploh pomisliti na to? Vrnila sem se v objem umirajoče matere.

 

Njen dotik je bil trdnejši. Upala sem na besede in se še bolj naslonila na utrujeno telo, ki je naslonjeno na hladno steno, še komaj kazalo malo sape. Mama je umirala. Njena roka se je poslednjič dotaknila mojih črnih kitk, ki jih je verjetno pred že nekaj dnevi spletla. Ni bilo noči, ni bilo dneva. Samo tema, smrad po krvi in razpadanju teles, nesmiselni kriki, jokanje in bolečine. To je bil dan, tako je bilo v noči.

 

»Tvoje kite nekoč nekdo bo v roke vzel. Svojo mladost mu boš tako izročila, povedala njemu in mnogim, da bila si lepa, mlada, da ljubila si ljudi in da ljubila bi tudi njih…«

 

»Hčerka moja, danes se bova poslovili. Želela bi rožnatih žarkov med košati vejami, ki se ogibajo globoko na pot, kakor takrat, tistega dneva, jeseni, po kateri oče, za tvoj rojstni dan, hitel je v tvoj objem. Prisloni na mene tvojo drobno ročico, prisloni jo na moje srce in dovoli, da te v razkošju svoje ljubezni še zadnjič poljubim in prosim materinega odpuščanja…« Njen glas je bil tih, boječ in truden. Bil je to zadnji njen glas. Zadnje besede moje matere.

Zadnjič posodobil Sobota, 16 Oktober 2010 03:37
 
06
May
2015
Tiskovka PDF Natisni E-pošta
Prispeval Roman Leljak   
Sreda, 06 Maj 2015 14:05

Vabim vas na tiskovno konferenco

 

ki bo v petek, 08. maja 2015, ob 11. uri

v prostorih SVETOVNEGA SLOVENSKEGA KONGRESA,

Cankarjeva ulica št. 1/4, 1000 Ljubljana.

 

 Janez Zemljarič je v letih od 1974 do 1978 vodil slovensko Službo državne varnosti, nato je bil do leta 1980 slovenski notranji minister, do leta 1984 predsednik slovenske vlade in v letih 1984 do 1989 podpredsednik jugoslovanskega zveznega izvršnega sveta.

 

Tokrat Janez Zemljarič pri izdaji svojih 'zbranih del' ni sodeloval, tudi jim ni mogel dodajati svojega hvalospeva. Zbrana dela so v resnici oris dela in prijemov njegove tajne službe v vlogi zaščite komunističnega sistema, načrtov uničevanja življenja ljudi, ki so se upali razmišljati drugače. Mnogi med njimi njegovih 'prijemov' niso preživeli. Mnogi zaradi trpljenja v zaporu, kjer so pristali po političnih sodnih procesih, drugi zaradi vsakodnevnega trpinčenja in nadzora nad njimi in njihovimi najbližjimi, tretji zaradi neposredne likvidacije.[1]

Vabljeni!



[1] V Avstriji je bil 1975. leta umorjen Nikica Martinović. V programu za leto 1975 je bila načrtovana njegova 'paralizacija', izvršiti jo je bilo potrebno najkasneje do maja 1975. Operativna akcija njegovega uboja se imenuje »Pliberški vod«.

 
« ZačetekPrejšnja12345678910NaslednjaKonec »

Stran 4 od 44

Nova knjiga

 

 ŠPICLJI

 

UDBE

 

Za več informacij klikni tukaj

 

Zbrana dela udbovca Janeza Zemljariča

Janez Zemljarič udba

Knjiga vsebuje vse operativne obdelave posameznikov,

ki jih je nadzoroval Janez Zemljarič.

Med mnogimi tudi sedanjega ustavnega sodnika dr. Petriča,

Boris Pahorja, Toneta partljiča....

Preko 300 danes znanih Slovencev. Mnogi med njimi so bili

obsojeni na dolgoletne zaporne kazni,

odpeljani v umobolnice.Nikica Martinovič je moral umreti.

Knjiga je A4 formata, 320 strani, le 300 izvod, na razpolago le še manj kot 200 izvodov.

Knjiga je v prodaji.

Cena 29,90 evrov.

Email: roman@leljak.si

Telefon: 041 288 170

SPEČA UDBA

unnamed

V knjigi SPEČA UDBA so objavljeni seznami članov slovenske UDBE od 1980 do 1990 leta. Seznami aktivnih in rezervnih članov UDBE so objavljeni po krajih. Priloga knjige pa je seznam vseh sodelavcev slovenske UDBE doma in v tujini.

Knjigo je možno kupiti na vseh Petrolovih črpalkah.

Cena knjige je 24,90 €.

Z nakupom mi veliko pomagate pri raziskovanju delovanja UDBE doma in v tujini.

roman@leljak.si ; sms 041 288 170

 

ČRNE BUKVE

Črne bukve

Prepotrebni ponatis originala Črnih bukev dokazuje, da je komunistična Resnica ves ta čas po vojni bila neresnična. Neresnična zato, ker je bila skrbno odbrana, selekcionirana in tendenciozna, ker ni le zamolčevala cele vrste dogodkov, ampak je zamolčevala celo najbolj ključne dogodke iz časa okupacije.  Je edina knjiga, ki so jo izdali "poraženci". Je knjiga, ki je bila v komunističnem sistemu najbolj prepovedana. Posed knjige je pomenil nekaj let zapora.

 

Knjiga na zalogi. 20 €

Z nakupom knjig mi pomagate pri raziskovanju.

Hvala.

Naročila:

roman@leljak.si

telefon: 051603686

Raziskovanje usod posameznikov

- iskanje posrmrtnih ostankov

- iskanje arhivskega gradiva

  doma in v tujini

- svetovanje pri raziskovanju

  polpretekle zgodovine

mail: roman@leljak.si

tel.: 041 288 170

O piškotkih


feed-image Zaznamki