forex trading logo

UDBA

udba 001

- Ali je Kučan vedel, da je Silvo Gorenc 1972 ugrabil in likvidiral Stjepan Crnogorca?
- Zakaj je 1975 umrl Nikica Martinovič gospod Zemljarič?
- UDBA je 1966 leta postavila bombo v Pliberku.
- UDBA je 1967 odigrala atentat na Tita na Dunaju.

Knjigo dobite na vseh Petrolovih bencinskih servisih.

Knjiga je dobavljiva tudi v hrvaškem jeziku.
Cena  samo 17,90 €.  

Z nakupom knjig mi pomagate pri raziskovanju.

Hvala.

Naročila:
roman@leljak.si
telefon: 051603686

Začetek
Roman Leljak
16
Oct
2010
Uvodnik iz knjige Huda jama; Mami, danes bova umrli, a ne! PDF Natisni E-pošta
Prispeval Roman Leljak   
Sobota, 16 Oktober 2010 03:36

Mami, danes bova umrli, a ne!

 

Še zadnjič sem pod prsti čutila obraz svoje mame. Njeno ihtenje je zastalo, morda zadnja solza ji je zdrsnila po obrazu. Mama, rada bi pomagala tvoji solzi, rada bila bi tvoja solza, zdrsnila iz obraza in se stopila v smrt. Bila tista solza, ki sem jo čutila pod prsti in je bila mehka, topla. Izžarevala je notranjost materinih misli, srčne notranjosti, bolečino, ki ni našla besede, ki bi smrt spremljale s tolažbo. O mati, uživati bi hotela v tvojem telesu. O bog, toliko trpljenja si mi namenil. Telo se mi je vse bolj krčilo. Otrpnila sem. Nisem želela, da bi moji grobi nohti zasekli materin obraz, povzročili še dodatno gorko kri. Kolena nisem več čutila in v grlu me je dušila bolečina duše, ki je močno razjedala vse bolj slabo telo, ki se bo, upam, kmalu zgrudilo pod njeno težo. Nocoj zatisnem oči in v mojih mislih ne bodo več hodili mrliči. Stisnila se bom k mami in pokopala svoje življenje. Izdahnila bom svojo mladost, podarila je duši, ki nekoč rodila se bo v jutro.

 

Oči so mi bile trde od solz, usta lepljiva od mnogih krvi, duša v obupu iskala je moč. Prste sem premaknila do njenih oči in začutila plašljivo nabreklost, začutila oči, ki so me prosile k molitvi. Želela sem jih dotakniti, nadoknaditi vse poglede, želela vrniti življenje nazaj. Čutila pa sem prošnjo po smrti. Takšno kot jaz.

 

Ponovno sem začutila potrebo po jokanju, zaželela si pomoči pri jokanju. Pomagajte mi jokati, dovolite mi, da zabodem svoje srce, da zabodem srce svoje mame, da se skupaj podava na pot temne odrešitve. Pustite naju, da zaspiva in umreva.

 

Nimam imena in vam ne morem povedati kdo sem. Moje besede bodo ostale zapisane v nevidni krvi temnih, suhih, kamnitih rovih. Zapisane ne bodo niti zadnje besede matere.

 

» Barbara moja, duša tvoja in duše mnogih, v krčih in mukah, iskale bodo pot eksplozije in zdrsnile na plato svetlobe, zdrsnile pred oči ljudi. Zdramile bodo resnico in kazale svojo moč.«

 

Pozabljena in pahnjena v stokanje, obup in smrt s pravico, da življenje oveni v rovih knapov, ki so jih gradili v znoju za ogrel soljudi, bi morala razumeti podle in brezvestne, vzvišene, hinavske vojake, ki so gradili novo idealno družbo in mojo smrt, smrt moje matere, namenili v poduk idealizma….Usoda sama je poštena. Licemerna pa je usoda, ki ti jo naloži proletarski klovn, ki zidakom in glino zatre svetlobo in razume, da bo tako življenje v novo pot podal.

 

Podarila nisem prvega poljuba. Trinajst rosnih pomladi je malo za čutiti ljubezen, premalo za izbranca, ki bi mi odprl okna drugačne ljubezni. Nisem našla skrivni kotiček v katerem bi zardevala in se nežno upirala prvemu moškemu dotiku. A smem sploh pomisliti na to? Vrnila sem se v objem umirajoče matere.

 

Njen dotik je bil trdnejši. Upala sem na besede in se še bolj naslonila na utrujeno telo, ki je naslonjeno na hladno steno, še komaj kazalo malo sape. Mama je umirala. Njena roka se je poslednjič dotaknila mojih črnih kitk, ki jih je verjetno pred že nekaj dnevi spletla. Ni bilo noči, ni bilo dneva. Samo tema, smrad po krvi in razpadanju teles, nesmiselni kriki, jokanje in bolečine. To je bil dan, tako je bilo v noči.

 

»Tvoje kite nekoč nekdo bo v roke vzel. Svojo mladost mu boš tako izročila, povedala njemu in mnogim, da bila si lepa, mlada, da ljubila si ljudi in da ljubila bi tudi njih…«

 

»Hčerka moja, danes se bova poslovili. Želela bi rožnatih žarkov med košati vejami, ki se ogibajo globoko na pot, kakor takrat, tistega dneva, jeseni, po kateri oče, za tvoj rojstni dan, hitel je v tvoj objem. Prisloni na mene tvojo drobno ročico, prisloni jo na moje srce in dovoli, da te v razkošju svoje ljubezni še zadnjič poljubim in prosim materinega odpuščanja…« Njen glas je bil tih, boječ in truden. Bil je to zadnji njen glas. Zadnje besede moje matere.

Zadnjič posodobil Sobota, 16 Oktober 2010 03:37
 
05
Aug
2014
Seznam za Maribor PDF Natisni E-pošta
Prispeval Roman Leljak   
Torek, 05 Avgust 2014 13:35

Seznam pripadnikov UDB za Maribor. Seznam ni dokončen in ga urejam. Za vsak namig, informacijo vam bom zelo hvaležen.

V knjigi Speča UDBA bo seznam dokončno urejen.

    Aktivni člani SDV                                    Rezervni člani SDV

Ajtnik Ivan, 1951

Auda Milan, 1958

Bergles Sonja, 1957

Bezjak Janez

Božič Peter

Drevenšek Marjan, 1946

Durič Ivan, 1940

Ekart Zvone, 1957

Gačnik Miran, 1964

Godec Marjana, 1949

Godec Marjana. 1949

Guštin Bojan, 1953

Hanžel Majda, 1956

Hmelak Milan, 1956

Hozjan Matko, 1952

Jerman Ivan, 1955

Josipovič Zlatan, 1939

Kirn Peter, 1947

Klep Ivan, 1948

Koren Boris, 1955

Kreper Maks, 1942

Kuret Vojko, 1946

Marinič Marta, 1956

Mulec Peter, 1943

Nastič Branko, 1955

Nikič Božo, 1936

Novoselec Franc, 1941

Rozman Matjaž, 1947

Šebart Cvetka, 1946

Skrt Rudi, 1955

Štuhec Frida, 1946

Trampa Lidija, 1947

Trinko Zoran, 1958

Turnšek Robert, 1955

Vincetič Zlatko, 1950

Vindiš Alojz, 1947

Zadravec Branko, 1947

Žirovnik Janez, 1963

Adlešič Stane, 1928

Atelšek Ivan,

Bračko Franc, 1954

Bračko Srečko, 1963

Cerkovnik Milojko, 1955

Čubrič Mirko, 1954

Debevc Vojko, 1943

Dobčnik Danilo, 1936

Drevenšek Zdenka (o), 1948

Družina Boris

Fabjan Lovro

Furman Oton, 1935

Gašparič Jože, 1947

Grubar Bojan, 1956

Guštin Bojan

Jager Mirko, 1954

Jarc Franjo, 1957

Kobal Slavko

Koprivnik Milan, 1937

Korošec Jože

Koželj Stane, 1952

Kranjc Ivan, 1943

Kravanja Stojan, 1957

Kravanja Zdravko, 1957

Kremavc Bruno

Krepek Maks

Kuhar Sašo, 1947

Mar Franc, 1937

Medved Marko

Merc Stane

Mikič Sašo, 1965

Mrovlož Stava, 1935

Mulec Roman, 1947

Nagode Rudi, 1942

Parič Darko

Rebolj Martin, 1926

Rep Darko, 1964

Rozman Vlado, 1942

Rožman Zvone, 1949

Seško

Skerlovnik Jože, 1946

Soče Ivan, 1954

Švajcncer Janez

Tarkuš Davorin, 1965

Toplak Zoran, 1953

Toš Marjan, 1957

Turnšek Dušan

Vadnjal Peter, 1941

Valonte Leon, 1951

Vidmar Iztok, 1957

Zalašček Franc, 1926

Žnidaršič Irena, 1953

Znidaršič Zvone, 1944

Zadnjič posodobil Petek, 29 Avgust 2014 09:04
 
16
Aug
2010
Minister Svetlik mora odgovoriti na moje pismo g. Pahorju PDF Natisni E-pošta
Prispeval Roman Leljak   
Ponedeljek, 16 Avgust 2010 18:56


Mogoče pa le kostnica nebo v Barbara rovu?

Na moje pismo gospodu Pahorju, objavljenega tudi  na moji strani, je Pahor naložil ministru Svetliku, da odgovori na moje pisanje, z odgovorom pa naj seznani tudi njega.

Zadnjič posodobil Ponedeljek, 16 Avgust 2010 18:58
 
03
Aug
2014
SPEČA UDBA - KOPER PDF Natisni E-pošta
Prispeval Roman Leljak   
Nedelja, 03 Avgust 2014 10:24

V knjigi SPEČA UDBA bodo objavljeni seznami članov slovenske UDBE od 1980 do 1990 leta. Seznami aktivnih in rezervnih članov UDBE bodo objavljeni po krajih. Priloga knjige pa bo seznam vseh sodelavcev slovenske UDBE doma in v tujini. Cena knjige v prednaročilu je samo 17 €, MPC bo 34 €. Z nakupom mi veliko pomagate pri raziskovanju delovanja UDBE doma in v tujini. Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript. ; sms 041 288170

SDV KOPER

alt

 
26
Jul
2010
Samo rudniškem škratu je dovoljeno živeti v rudniku PDF Natisni E-pošta
Prispeval Roman Leljak   
Ponedeljek, 26 Julij 2010 12:58

g. Borut Pahor

Predsednik vlade RS

Gregorčičeva 20, 25; 1000 Ljubljana

Spoštovani gospod predsednik

 

V svoji knjigi sem leta 1990 oznanil obstoj največjega in najbolj strašnega zločina v naši polpretekli zgodovini. To mi daje nekakšno pravico, da prosim in rotim, da ne dovolite izgradnjo (predelavo rudniške dvorane) kostnice v rudniku Sv. Barbara. Rudniški jaški niso in ne morejo postati pokopališče.

Partizanski veljaki so 31. maja 1945 izbrali rudnik za smrt. Danes odločate o tem, da rudnik postane pokopališče. Barbarin rov mora ponovno postati rudnik. Dovoljeno je v rudniki postaviti obeležje, mogoče urediti spominski park, ki bi ljudi opominjal, spominjal na najbolj kruti zločin, ki ga je ta narod storil sam sebi. Ni pa dovoljeno rudnik iz prizorišča zločina spreminjati v pokopališče. Človek, ki ne najde svoj počitek v zemlji, na prostoru, ki je namenjen vsem nam enako, ostane živ. Vsi ljudje imajo pravico, da se jih po smrti svojci in drugi ljudje spominjajo, da jim na grob, poudarjam, na grob postavijo svečko, odložijo kakšen cvet. Ta pravica bo odvzeta živim in mrtvim. Morate dovoliti, da bodo ljudje imeli možnost na kostnico postaviti svečko. Prosim vas, da tej svetosti pustite ostati svetost. Ljudje imajo pravico do groba, pravico, da grob začutijo s svojo roko, da tako sežejo svojim spominom. Ne kratite to pravico in ne stopajte po poteh ponovne krivice. Vhod v Barbarin rov je samo vhod. Grob pa je grob.

Prostor pred Barbara rovu je dovolj velik in primeren za kostnico. Imate izvršno oblast in vam pridobivanje takšnega dovoljenja nebi smelo predstavljati problem. Postavite kostnico pred vhodom v Barbara rov in mrtvim končno dovolite, da postanejo ljudje. Razumite, da so ti ljudje v rudniku umirali živi, da jim je bila edina želja, da pridejo ven. Uslišite njihovim zadnjim željam in jih končno spustite iz tega nesrečnega rudnika. Pergmandeljc je rudniški škrat, ki mu je edino dovoljeno v tradiciji tega naroda živeti v rudnikih. Prav bi bilo, da tudi ostane tako.

V upanju, da me boste uslišali!

V Radencih, 26. julija 2010

Roman Leljak

Zadnjič posodobil Ponedeljek, 26 Julij 2010 12:58
 
« ZačetekPrejšnja12345678910NaslednjaKonec »

Stran 4 od 36

Prodajna akcija

  Prodajna akcija

komplet 10 knjig 90 €

ČRNE BUKVE

Črne bukve

Prepotrebni ponatis originala Črnih bukev dokazuje, da je komunistična Resnica ves ta čas po vojni bila neresnična. Neresnična zato, ker je bila skrbno odbrana, selekcionirana in tendenciozna, ker ni le zamolčevala cele vrste dogodkov, ampak je zamolčevala celo najbolj ključne dogodke iz časa okupacije.  Je edina knjiga, ki so jo izdali "poraženci". Je knjiga, ki je bila v komunističnem sistemu najbolj prepovedana. Posed knjige je pomenil nekaj let zapora.

 

Knjiga na zalogi. 20 €

Z nakupom knjig mi pomagate pri raziskovanju.

Hvala.

Naročila:

roman@leljak.si

telefon: 051603686

Raziskovanje usod posameznikov

- iskanje posrmrtnih ostankov

- iskanje arhivskega gradiva

  doma in v tujini

- svetovanje pri raziskovanju

  polpretekle zgodovine

mail: roman@leljak.si

tel.: 041 288 170

O piškotkih


feed-image Zaznamki