Objavljam skrajšano verzijo ovadbe proti Ribičiču, ki ima 504 strani.

Roman Leljak

Kapelski vrh 100

9252 Radenci

Vrhovno državno tožilstvo v Ljubljani

1000 Ljubljana

KAZENSKA   OVADBA

zoper

OVADENA OSEBA: Mitja RIBIČIČ, roj. 29.05.1919 v Trstu, bivajoč Valvazorjeva 7, 1000 LJUBLJANA

2x

Ribičič Mitja, rojen 29.05.1919 v Trstu je:

1.

Kot namestnik načelnika OZNA za Slovenijo leta 1945 in 1946, zadolžen za Štajersko, storil kaznivo dejanje genocida sedaj po 100. členu Kazenskega zakonika s tem, da je vodil, organiziral in logistično izpeljal nasilno izselitev nemške manjšine iz Slovenije v času od junija 1945 do septembra 1946. 

DOKAZ:

-          Osebni življenjepis, Arhiv Slovenije, partijski osebni arhiv.

13. junija 1945 je v posebnem poročilu načelniku OZNE za Slovenijo osebno zapisal, da je našel »Primeren logor sva s tov. Stjenko (komandant KNOJ za Slovenijo, Bojan Polak Stjenka, opomba R.L.). Ima 7 km2 ter lahko sprejme po oceni najmanj 20-25 tisoč Švabov. To bi bil centralni logor, pripraviti pa bi bilo treba nekaj baz za zbiranja, ker bo drugače težko vse naenkrat strpati v ta logor brez priprave.«

DOKAZ:

-         Poročilo z dne 13. junija 1945, ki ja podpisal Ribičič Mitja.

V času od junija 1945 do septembra 1946 je nadzoroval, vodil in organiziral nasilno izselitev najmanj 16.100 pripadnikov nemške manjšine ne glede na spol in leta starosti. Pod njegovim vodstvom je bilo zaprto zaradi izselitve v taboriščih, ki jih je on določil 4.600 otrok starih do 18 let, od tega otrok starih do enega leta 204.

Na poti izselitve, v času, ko so bili zaprti v taboriščih, je umrlo najmanj 52 otrok, ki sem jih uspel identificirati.

DOKAZ:

-         Seznam izseljenih oseb nemške manjšine po mestih in abecednem redu, in sicer po krajih:

Ljubljana okolica                    142

Ljubljana mesto                      1.007

Kranj                                       276

Kamnik                                   207

Jesenice                                  410

Trbovlje                                   31

Celje mesto – okolica             1.570

Mozirje                                     89

Krško                                     1590

Novo Mesto                            309

Črnomelj                                14

Kočevje                                   341

Gorica                                        3           

Maribor mesto                       2.591

Maribor okolica                      1.177

Poljčane                                 210

Ptuj                                           475

Ljutomer                                 136

Dravograd                                             477

Gornja Radgona                     2.746

Murska Sobota                       412

Ostalo                                     1890     (ostali kraji)

Skupaj                                    16.100,

-         Seznam 39 umrlih otrok v otroškem koncentracijskem taborišču v Ormožu leta 1945,

-         Seznam 13 umrlih otrok v taborišču Kidričevo v avgustu 1945.

S tem je Ribičič Mitja storil kaznivo dejanje genocida. Dejanje je izvršil z namenom, da bi v celoti ali delno uničil nemško narodno manjšino na področju Slovenije.

 Dejanje je izvršil na način:

- ukazoval in organiziral pobijanje pripadnikov takšne skupine,

- ukazoval in organiziral povzročanje hudih telesnih poškodb ali okvar duševnega zdravja pripadnikom takšne skupine,

- ukazoval in organiziral naklepno izpostavljanje takšne skupine življenjskim razmeram, ki naj privedejo do njenega popolnega ali delnega fizičnega uničenja,

- ukazoval in organiziral izvajanje ukrepov, ki preprečujejo rojstva v takšni skupini,

- ukazoval in organiziral prisilno preseljevanje otrok ene skupine v drugo skupino. 

2.

Kot komisar brigade IV. operativne cone in Koroške grupe odredov v činu majorja od decembra 1944 do maja 1945 storil kaznivo dejanje vojnega hudodelstva sedaj po 102. členu Kazenskega zakonika, s tem, da je ukazoval in vodil likvidacije civilnih oseb, ukazoval likvidacije svojih vojakov brez sodnega procesa in zbiral podatke o civilnih osebah in jih brez sodnih dokazov uvrstil na sezname domačih »izdajalcev«, ki so po končani drugi svetovni vojni v večini brez sojenja likvidirani, obsojeni na dolgoletne zaporne kazni ali pa nasilno izgnani iz države.

V času opravljanja funkcije komisarja IV. operativne ceno in Koroške grupe odredov je organiziral, vodil in bil prisoten pri likvidiranju najmanj 33 vojaških in civilnih oseb.

Dokaz:

-         Seznam 33 oseb, ki so bili likvidirani v času, ko je bil Ribičič Mitja komisar IV operativne cone.

-         Izjava Bogdan Horvata, Arhiv Slovenije, 1931, mikrofilm MM, v katerem Bogdan Horvat zapiše, da je Mitja Ribičič naročil aretacijo devetih partizanov na Lehnu na Pohorju, ki so bili mučeni in brez sojenja likvidirani,

-         Izjava Voje Vojinoviča, glavnega zasliševalca v »pohorski zadevi« v kateri potrjuje, da je Mitja Ribičič ukazal aretacije in bil prisoten pri zasliševanju. Arhiv Slovenije, AS 1931, mikrofilmi MM.

V času opravljanja funkcije komisarja IV. operativne cone in Koroške grupe odredov je ukazal in organiziral v zvezi sestavljanja seznamov domnevnih izdajalcev na način, da ni zbiral potrebne dokaze izdajstva. Sezname je sestavljal na način, da je osebno ali preko podrejenih zasliševal in mučil civilne in vojaške osebe. Tako pridobljene podatke pa je potem uporabil in sestavil sezname ljudi, ki so bili po vojni v večini likvidirani, obsojeni na dolgoletne zaporne kazni ali pa nasilno izgnani iz Slovenije.

Dokaz:

-         Seznam 67 civilnih oseb s področja Štajerske, Arhiv Slovenije, AS 1931, škatla 612

-         Seznam 172 civilnih oseb s področja Štajerske, Arhiv Slovenije, AS 1931, škatla 612

-         Seznam 187 civilnih oseb s področja Štajerske, Arhiv Slovenije, AS 1931, škatla 612

-         Seznam 54 civilnih oseb s področja Koroške, Pokrajinski arhiv v Mariboru.

S tem je Ribičič Mitja storil kaznivo dejanje vojnega hudodelstva sedaj po 102. členu Kazenskega zakonika, na način, da je:

-          ukazoval in organiziral naklepno pobijanje;

-          ukazoval in organiziral mučenje ali nečloveško ravnanje;

-          ukazoval in organiziral naklepno povzročanje velikega trpljenja ali hudih telesnih poškodb ali okvar zdravja;

-          ukazoval in organiziral obsežno uničevanje ali prilaščanje premoženja, ki ga vojaške potrebe ne opravičujejo in je izvedeno protipravno in samovoljno;

-          ukazoval in organiziral naklepen odvzem pravice vojnemu ujetniku ali drugi zaščiteni osebi do poštenega in pravilnega sojenja;

Prijavitelj predlaga, da se izvedejo predlagani dokazi v smislu izvedbe predkazenskega postopka ter se po opravljeni preiskavi zoper osumljenca vloži obtožni akt zaradi suma storitve kaznivih dejanj genocida sedaj po 100 čl. KZ-1B in kaznivega dejanja vojnega hudodelstva sedaj po 102. čl. KZ-1B, smiselno tedaj po ustreznih določbah Kazenskega zakonika Kraljevine Jugoslavije ter tedaj veljavnih tozadevnih mednarodno kazenskopravnih aktov.

Radenci,20.09.2013                                                                         Roman Leljak